Dnevnik


8. 1. 2011, popoldne, Arica

Objavljeno : 10.01.2011 09:39:53
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2011

Dakar je postal velik posel!
Dakar je resnično velik posel. Ko govorimo o legendarni dirki, ki ima korenine v Afriki je skoraj nemogoče razumeti kako se je ta dirka uveljavila na tleh Argentine in Čila. Kljub temu, da deželi nista bogati, prej bi rekli nasprotno, v ta dogodek vložijo veliko sredstev in energije. Promocija in zadovoljno ljudstvo pač nekaj šteje. Na koncu si manejo roke organizatorji v različnih oblikah.

Ko se pogovarjam s tekmovalci ne zaznem več tistega navdušenja kot recimo pred desetimi leti. Veliko število gledalcev ob trasi je včasih že zelo naporno, predvsem pa nevarno. Najbolj pa nas skrbi to, da je dirka izgubila prvotni duh. Danes se ves "cirkus" dogaja v povsem urbanih okoljih, tako da so razlike med ekipami še večje kot prej. Bogati spijo v prestižnih avtodomih, za njimi z vso logistiko vozijo največji vlačilci. Če pa gre slučajno kaj narobe je pa tu že hitra pošta oziroma paketna dostava.

Foto Maindru

Če imaš denar nimaš težav. Dakar postaja podoben WRC reliju. Gre za posel. To razumemo in spoštujemo, saj dirka vsako leto privabi tudi rekordno število novih posadk in moštev. Skrbi me pa dejstvo, da med tekmovalci vse bolj pogrešam človeške in športne vrednote. Fair play postaja redkost. Vse je podrejeno rezultatu ne glede na način kako je slednji dosežen. V cilju etap namreč že čakajo novinarji in predstavniki sponzorjev. Danes si zmagovalec etape, zvezda, naslednji dan pa ni nič hudega, če si kaznovan zaradi goljufije s katero si zmago dosegel. Takšno razmišljanje in dejanja pa so zagotovo posledica civilizacije, ki je preblizu dogodka, ki je pred davnimi dnevi imel priokus mističnosti. Skratka dirka poteka v urbanem okolju.

Glede na razvoj dogodkov pa seveda ni pričakovati posebnih sprememb na boljše. Tekmovalci bodo na dirko kot je Dakar hodili, ker s tem postaneš del legende, ki je že v zrelih letih. Prihodnje leto lahko potek dirke pričakujemo v treh ali celo štirih državah in vsaka bo po svojih najboljših močeh dogodek podprla. Zakaj bi se torej dirka vrnila v Afriko, kjer so države revne kot cerkvene miši in v mošnjo organizatorja ne prispevajo več kot pa le zemljo po kateri dirkamo!

Zaradi ohranjanja legende in nas tekmovalcev že ne. Šport je velik biznis!

Miran, Dakar 2011

Pripravil Rajko Petek






8. 1. 2011, dopoldne, Arica

Objavljeno : 10.01.2011 09:38:13
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2011

Dan odmora
Na Dakarju 2011 imamo dan odmora. Nahajamo se v obmorskem mestu Arica ob meji s Čilom.

Policija že vse jutro pregleduje naš tabor saj pričakujemo tradicionalni obisk Čilskega predsednika. Opazim, da so nasproti v taboru 100 članske ekipe Volkswagen nervozni. Pripravljajo tiskovno konferenco in ne vedo kako povedati, da se bojijo samotnega, a zelo izkušenega jezdeca na BMW ju Stephana Peterhansla.

Člani ekipe Sugawara

Veliko je diskusije o tem ali na novih 450 kubičnih motorjih preventivno menjati agregate in s tem dodatno tvegati v dirki zaradi morebitne tovarniške napake, ki se lahko pojavi v katerem od delov novega agregata. Tekmovalna in spremljajoča vozila se popravljajo po morebitnih poškodbah, tekmovalce in organizatorje bolj kot ponavadi oblegajo novinarji in obiskovalci, ki jih je v takih dneh v prekomernem številu. Posledično moramo veliko bolj paziti, da ne bi kdo od njih vzel za spominek česa takega, kar bi pri dirkanju človek rabil...

Še bi lahko našteval in se ob tem vprašal: ''Kakšen dan je že to? Dan počitka zagotovo ne!'' Mogoče si kdo oddahne od fizičnih naporov, vendar je takih malo. Bolje bi bilo dirko odpeljati brez odmora, saj po tednu dni tekmovalec ravno pride v dirkaški ritem, ki ga s tem prostim dnem zopet porušimo. Vendar tako je in temu primerno se ravnamo. Odločil sem se, da zgodaj vstanem, da mi ta rutina ostane tudi za naslednje dni, ko bo treba zlesti iz tople spalne vreče že ob treh zjutraj. Pripravim vse potrebno za pranje obleke, ki je že pošteno umazana, na novo uredim potrebščine in že dopoldne obiščem doktorja, ki dnevno oskrbuje posledice moje opekline. Kmalu se s potepanja po mestu vrne tudi Gabor s katerim bova skupaj ocenjevala težavnost nedeljske 7. etape. Žal je Leo kot naš tretji voznik zaradi poškodbe že odpotoval nazaj v rodno Švico.

Miran, Dakar 2011
 
Pripravil Rajko Petek






31.12. 2010, Buenos Aires

Objavljeno : 02.01.2011 13:58:49
Zadnji dan starega leta

V četrtek zvečer me je doletela čast, da sem bil povabljen v Slovensko skupnost v San Justu na "asado". Slednjo je ''Kačo'' tako dobro pripravil, da je nemogoče objektivno ocenjevati moje ostale obroke na različnih lokacijah v zadnjih dneh. Že, ko sem ga opazoval kako pripravlja jedi s srcem ter veseljem mi je bilo jasno, da bo okus božanski.


Petek je bil dan, ko smo vsi pričakovali skok v novo leto. Želja in voščil sem prejel ogromno tako, da žal nisem mogel vsem odgovoriti. Sem pa prav vsem hvaležen za dobre želje in pozornost.


Ko ste bili v Sloveniji vsi že pri novoletnih večerjah ali pa na poti k domačemu ognjišču, sem pripravljal še zadnje malenkosti, da me v soboto dopoldne nato ne bi kaj presenetilo. V Argentini smo štiri ure za Slovenijo in smo imeli nekaj več časa za premikanje letnice. Večino prostega časa v teh dneh sem posvetil celjenju opekline. Skupaj z Adrianom sva kupila kar nekaj preparatov v bližnji lekarni. Petkov dan sem skušal izkoristiti za popolno osredotočanje na dirko. Počival sem kolikor se je dalo.


Adrian se je proti večeru pridružil družini, sam pa sem skočil v bližnjo restavracijo na lokalno mesno poslastico. Slednjo sem zaužil bolj po dirkaško, a lastnik ni bil razočaran. Vsi dobro vedo zakaj smo tu.

Pripravil Rajko Petek






30. 12. 2010, Buenos Aires

Objavljeno : 31.12.2010 11:26:14
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2011

Tehnični pregled

Jutro se je pričelo zares vzpodbudno, saj sem se le nekajkrat zbudil zaradi že znane opekline na nogi. Spal sem dobro in se zbudil sam od sebe, brez neprijetnega zvoka budilke.


Pristojni so se odločili, da ELITE voznike še malo kaznujejo in zato smo morali izvrtati kar nekaj luknjic kamor so potem komisarji porinili žičke za nekakšno pečatenje agregatov. To je veliko enostavneje povedati tekmovalcem ali zapisati v pravila, izvedba je pa je bila mnogo bolj zamudna. Zapletlo se je tudi pri meritvah glasnosti motornih koles. Kaos!!! Delalo se je nekako čez prst oziroma na približno. V jezi smo se smeje spogledovali med seboj in nazadnje tudi s komisarji, saj morda niso bili sami krivi za nastalo situacijo. Zaradi tega sem zamudil tudi dogovorjeno srečanje z našo legendo F-1 Miranom Ališičem, ki se je z družbo mudil na nekaj dnevnem izletu v Argentini. Vemo, da Miran že dolga leta preživlja zimske mesece v Čilu. Dobra novica med vsemi negativnimi pa je bila ta, da je TV SLO v četrtek zvečer objavil lep prispevek o moji udeležbi na dirki. Bravo naši. Tudi tehnični pregled je končno in uspešno za mano.



Imel sem še dovolj časa do ure, ko sem se moral zglasiti na tehničnem pregledu. Kot vedno doslej ostajam na varni strani in se zato odpravim predčasno. Park La Rural pa v zadnjih treh letih pomeni za vse tekmovalce nočno moro. Glede na nova pravila, tekmovalni del organizatorjev dela v kaosu in z našo pomočjo najdemo skupno pot za rešitev problemov.



Vse bolj je kazalo na to, da bo četrtek nekoliko daljši kot včerajšnji dan. Morali smo urediti še premik rezervnega agregata, kar je bil v tej prometni gneči pravi podvig. Seveda pa je bil pred menoj najlepši del dneva saj iz San Justa v trenutku, ko tole zapisujem, prihaja že dr. Adrijan, ki me bo odpeljal na "asado" h Karlu Grozniku, predsedniku Slovenske skupnosti v San Justu. Se že veselim, kljub temu, da se zavedam, da mi bo zmanjkalo časa za počitek.

Dober tek tudi vam!

Miran


Pripravil Rajko Petek





29. 12. 2010, Buenos Aires

Objavljeno : 30.12.2010 09:05:09
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2011
Dakar je dirka katero začutiš že na letališčih, ki po vsem svetu povezujejo lete do Buenos Airesa. Frankfurt pri tem ni nobena izjema. Na letalu (let LH 510) je bilo veliko število udeležencev Dakarja 2011. Vsak se na dirko podaja s svojimi pričakovanji in svojo zgodbo, ki že nastaja. Ugotovim, da smo še vsi nekoliko zadržani.

Let poteka v redu in vidi se, da smo vsi zadnje ure pred odhodom izkoristili za priprave na dirko. Večina nas spi in tako prebrodimo prve krizne ure na skoraj 14 urnem poletu. Po pristanku se odpravim v hotel na Bulnesu 1437. V slednjem sem prebival že lani in v letu dni ni doživel nikakršnih sprememb. Lastniki so zelo prijazni, še bolj pa so bili mojega prihoda veseli srbski kolegi na čelu z Gaborjem. Slednji je na dirko pripeljal pravo vojsko za medijsko pokritje dirke. Čestitke. Sicer sem kot zadnji član ekipe prispel na prizorišče dirke. Na zadnjo dakarsko dirko lani sem prispel prvi. Dirke nato nisem končal. ''First in, first out.'' Letos grem vse do cilja. Začetki so zelo vzpodbudni.

Hitro sem ugotovil, da je ekipa že na trnih in nestrpno čaka, da se odpravimo po vozila v 100 km oddaljen Delta Dock v Limi. V usta sem zbasal nekaj kikirikijev ter se medtem hitro preoblekel v nekoliko krajše hlače. Nekaj trenutkov kasneje je taksi že drvel naši prvi skupni destinacji naproti. Kljub temu, da smo bili le potniki v lokalnem vozilu, so prebivalci Lime že vedeli po kaj smo prišli in so nas lepo usmerjajo ob nekaterih obvozih. Sledila je nočna mora za vse udeležence tovrstnih relijev - administracija. Čakanje na vročem soncu je trajalo debele tri ure, temperature pa so presegle 40 stopinj Celzija. Kuhani raki so za nas pravi vajenci, če primerjamo barve.


Seveda se v vsaki čredi najde tudi skupina ljudi, ki bi hotela hinavsko mimo vrste čakajočih, a je ''super težkaš'' Gabor hitro naredil red in discipliniral udeležence, ki so se le postavili na začelje črede. Tudi tokrat ne morem mimo ''začetniške'' nepazljivosti, ki se mi je pripetila. Pri premikanju mojega lepotca z golo nogo sem preizkusil toplotno prevodnost Akrapovičevega izpušnega sistema. Mehur, ki je nastal je bil neizbežen. Na pomoč mi je priskočil ''naš Argentinec'' dr. Adrian Gaser s katerim sva obiskala lekarno. Rana se že celi.


Moj KTM je tudi edini v množici brez satelitske navigacije, saj so organizatorji očitno ugotovili, da tudi tretji poizkus menjave ni uspel in bom menda dobil uporaben GPS šele čez nekaj dni. Še dobro, da imam vedno v žepu Garmina, ki me v dosedanjih 16-ih letih še ni pustil na cedilu. Ko sem se vrnil v hotel sta me tam že čakala Kačo, predsednik društva Slovencev v San Justu, ki mi je prinesel lokalno telefonsko kartico in dr. Adrian Gaser osebno. Po odlični večerji sem se odpravil spat.

Lep pozdrav,

Miran

Pripravil Rajko Petek





28. 12. 2010, Buenos Aires

Objavljeno : 30.12.2010 08:12:16
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2011
Prihod na prizorišče 

Dakar je dirka katero začutiš že na letališčih, ki po vsem svetu povezujejo lete do Buenos Airesa. Frankfurt pri tem ni nobena izjema. Na letalu (let LH 510) je bilo veliko število udeležencev Dakarja 2011. Vsak se na dirko podaja s svojimi pričakovanji in svojo zgodbo, ki že nastaja. Ugotovim, da smo še vsi nekoliko zadržani.

Let poteka v redu in vidi se, da smo vsi zadnje ure pred odhodom izkoristili za priprave na dirko. Večina nas spi in tako prebrodimo prve krizne ure na skoraj 14 urnem poletu. Po pristanku se odpravim v hotel na Bulnesu 1437. V slednjem sem prebival že lani in v letu dni ni doživel nikakršnih sprememb. Lastniki so zelo prijazni, še bolj pa so bili mojega prihoda veseli srbski kolegi na čelu z Gaborjem. Slednji je na dirko pripeljal pravo vojsko za medijsko pokritje dirke. Čestitke. Sicer sem kot zadnji član ekipe prispel na prizorišče dirke. Na zadnjo dakarsko dirko lani sem prispel prvi. Dirke nato nisem končal. ''First in, first out.'' Letos grem vse do cilja. Začetki so zelo vzpodbudni.

Hitro sem ugotovil, da je ekipa že na trnih in nestrpno čaka, da se odpravimo po vozila v 100 km oddaljen Delta Dock v Limi. V usta sem zbasal nekaj kikirikijev ter se medtem hitro preoblekel v nekoliko krajše hlače. Nekaj trenutkov kasneje je taksi že drvel naši prvi skupni destinacji naproti. Kljub temu, da smo bili le potniki v lokalnem vozilu, so prebivalci Lime že vedeli po kaj smo prišli in so nas lepo usmerjajo ob nekaterih obvozih. Sledila je nočna mora za vse udeležence tovrstnih relijev - administracija. Čakanje na vročem soncu je trajalo debele tri ure, temperature pa so presegle 40 stopinj Celzija. Kuhani raki so za nas pravi vajenci, če primerjamo barve.


Seveda se v vsaki čredi najde tudi skupina ljudi, ki bi hotela hinavsko mimo vrste čakajočih, a je ''super težkaš'' Gabor hitro naredil red in discipliniral udeležence, ki so se le postavili na začelje črede. Tudi tokrat ne morem mimo ''začetniške'' nepazljivosti, ki se mi je pripetila. Pri premikanju mojega lepotca z golo nogo sem preizkusil toplotno prevodnost Akrapovičevega izpušnega sistema. Mehur, ki je nastal je bil neizbežen. Na pomoč mi je priskočil ''naš Argentinec'' dr. Adrian Gaser s katerim sva obiskala lekarno. Rana se že celi.


Moj KTM je tudi edini v množici brez satelitske navigacije, saj so organizatorji očitno ugotovili, da tudi tretji poizkus menjave ni uspel in bom menda dobil uporaben GPS šele čez nekaj dni. Še dobro, da imam vedno v žepu Garmina, ki me v dosedanjih 16-ih letih še ni pustil na cedilu. Ko sem se vrnil v hotel sta me tam že čakala Kačo, predsednik društva Slovencev v San Justu, ki mi je prinesel lokalno telefonsko kartico in dr. Adrian Gaser osebno. Po odlični večerji sem se odpravil spat.

Lep pozdrav,

Miran

Pripravil Rajko Petek





Slike s podelitve nagrad Abu Dhabi

Objavljeno : 02.04.2010 09:15:05
Desert Challenge 2010
Ekipa

Miran Stanovnik

Podij

Pripravil David Stropnik






Slike z relija Tuareg 2010

Objavljeno : 22.03.2010 11:33:19









Ponovno na dirki

Objavljeno : 15.03.2010 08:58:41
S tehničnim pregledom se je 14. marca v španski Almerii pričela mednarodna vztrajnostna dirka Tuareg Rally, ki jo zelo uspešno že nekaj let organizira gospod Rainer Auternich. Slednji je tudi udeleženec nekaterih tovrstnih preizkušenj. Ker je Auternich razvojni inženir pri avtomobilski tovarni Mercedes in še nemško precizen, ne gre dvomiti, da bo s svojo ekipo zopet organiziral zavidljiv reli.
Foto: Matevž Hribar

Preseneča ogromno število tekmovalcev, saj je na štartu vsaj 50 tekmovalcev več kot na znanem reliju Dakar, torej več kot 220. Obeta se nam torej lep športni dogodek, ki bo trajal do 22. marca in na katerem zagotovo ne bo manjkalo zanimivih bojev. Reli je sicer malo drugače zasnovan kot reliji za svetovni pokal, a to le še dodatno popestri dirko, saj so včasih prisotne res nepredvidljive situacije na katere se je potrebno hitro prilagajati. Tudi navigacija je nekoliko drugačna in se je moramo tekmovalci, ki smo vajeni uveljavljene klasike vedno znova navajati.

Foto: Matevž Hribar

Sicer pa je trasa dirke speljana od španske Almerie preko morja v Nador do Missourja, Merzouge, … nazaj v Nador in seveda Almerio. Pretežni del trase poteka po trasi klasičnih dakarskih relijev, zato verjetno tekmovalce še toliko bolj privlači. Dejstvo je, da se je Dakar preselil v Južno Ameriko, a nekateri tekmovalci se zelo radi vračamo nazaj v Afriko. Maroko kot vedno skriva kar veliko pasti in ravno v prvih etapah bo treba biti posebno pazljiv in bo potrebno čakati na svoje trenutke v tistih pravih peščenih etapah. Napovedano je tudi slabo vreme z dežjem in morebitnimi snežnimi padavinami, kar pomeni, da bo v Afriki zopet zelo hladno, kar je nasprotno od prepričanja, da se tam vedno dirka v hudi vročini.

Foto: Matevž Hribar

Pričakujem, da mi bo tudi dodatna španska terapija na prstancu leve roke, ki sem je bil deležen še pred dirko, omogočila da se bom z dirko spopadel s čim manj težavami. Pričakovati, da jih ne bi bilo, bi bilo preveč iluzorno. Za mene bi uspešno opravljena dirka pomenila res lepo popotnico za dirko svetovnega pokala v Abu Dhabiju, ki se začne v zadnjem tednu tega meseca. Vse to pa pomeni, da se bo za nekatere med nami dirka odvijala tudi v času med obema dirkama, saj imamo za potovanje in organizacijo na voljo le nekaj dni.

Pripravil Rajko Petek





31. 12. 2009, Buenos Aires

Objavljeno : 01.01.2010 16:55:12
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2010

Danes sem se odločil, da se pozne večerje in praznovanja s Puntarjevimi, Gaserjevimi, Groznikovimi in še nekaterimi slovenskimi družinami ne bom udeležil. Vzrok je le v logističnih težavah in seveda v jutrišnjih zgodnjih aktivnostih. Dejstvo je, da nato tudi 2. januarja vstajamo že ob četrti uri zjutraj. Zato smo si pripravili silvestrsko vzdušje kar v hotelski sobi.

Kačo (Karel Groznik), predsednik slovenskega društva v San Justu, mi je v hotel prinesel domačo potico. S tem je prinesel veselje tudi za ostale člane ekipe. Vsi bomo šli zgodaj k počitku. Trenutno še ne vemo kdaj bo prišel na vrsto, saj še urejamo detajle, vendar je konec začetnih priprav že na obzorju.

Potica je bila izredno okusna

Moram povedati, da so nesojeni gostitelji mojo odločitev sprejeli z velikim razumevanjem. Zavedajo se po kaj sem prišel, kaj me še čaka in tudi, da je bila lani situacija drugačna, saj se je dirka začela dan kasneje. Seveda se bomo vsi omenjeni in še kakšen zraven srečali jutri na štartu relija, ko bodo približno ob 17. uri po Argentinskem času (21. ura pri vas) visoko dvignjene slovenske zastave in vsi srčno verjamemo, da se bo taka slika ponovila tudi 17. januarja, ko se bomo veselili srečnega zaključka moje 13. dirke.

Pakiranje s šefovske perspektive

Takrat bodo za našo celotno ekipo naše slovenske roke tule v Argentini pripravile jabolčni zavitek.

Lp, Miran




30. 12. 2009, Buenos Aires

Objavljeno : 01.01.2010 16:46:59
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2010
Zdravo!

Dejstvo je, da ko zjutraj vstanem najprej pomislim na vse, kar se trenutno dogaja okoli dirke. Popolnoma jasno je, da nam elitnim tekmovalcem, ki smo poleg tega še "neposlušni", ker še vedno vztrajamo na klasičnih motorjih, hoče nekdo nekaj povedati.

Veliko poziranja za Marca Como

Za novo leto so nam podarili še dnevno razdiranje motorja po hitrostnih preizkušnjah, da bodo sodniki lahko pregledali ali imamo vgrajen znameniti aluminijasti obroček-restriktor. Mi pri tem tvegamo, da nam ob tem opravilu v vitalne dele motorja pride pesek ali druga nesnaga ... Poleg tega pa je to še dodatna obremenitev, a samo za nas "neposlušne".

Pregled vsake malenkosti s strani pristojnih

Med tekmovalci so že nastali tabori, saj vse skupaj zgleda kot, da smo ločeni na privilegirane in na tiste, ki to nismo. Tisti s "protekcijo" sedaj še celo s simpatijami gledajo na nas, a se slednje lahko to do konca dirke spremeni in obrne v škodo organizatorja. Od nas elitnih tekmovalcev je odvisno kako bodo organizatorji reagirali. Če bomo na dirki vseeno hitrejši in boljši od ostalih tekmovalcev, ki imajo motorje z močjo 450cc, bodo verjetno preklicali odločitev glede omejitev in se za naslednje relije izmislili kaj drugega. Menim, da bo vse odvisno od uspeha ali poloma "zaščitene vrste".

Glavni sodnik Gianfranco Feretti kontrolira ali je restriktor pravilno nameščen

Ugibamo kdo stoji za temi odločitvami. Prave razlage ni, ker omenjena pravila podražijo dirko in vemo, da že "linčana" Yamaha ne stoji za tem, saj vsako tako lobiranje spremlja tudi "denar", kjer pa letos zelo varčujejo. Tako se sam od sebe ponuja SHERCO. Francoski proizvajalec motorjev, ki je kupil Davida Casteuja in njegovega prijatelja. Podprla jih je tudi močna francoska oljarska družba in na splošno velja, da je tule veliko lokalnih interesov. Vsekakor tu lahko iščemo pravi lobi, kateremu gre v nos, da vso slavo in čast pobira KTM s svojimi vozniki, ki pa tudi v večini niso francoski.

Kakorkoli že so to samo ugibanja in povzetki debat, ki krožijo med nami, ki smo že dolgo v tem cirkusu in ga odlično poznamo. Kot vedno pa sem mnenja, da moramo dati času čas. Danes se zopet srečam z našimi izseljenci, ki živijo tu, da se v sproščenem in predprazničnem vzdušju še malo poveselimo in izmenjamo pozitivne izkušnje.

Lep pozdrav, Miran

Pripravil Rajko Petek




28. 12. 2009, Buenos Aires

Objavljeno : 01.01.2010 16:34:24
Dnevnik Mirana Stanovnika na Dakarju 2010

Živjo!

Najprej vsem skupaj lep pozdrav iz Buenos Airesa.

V tem trenutku sem komaj usposobil tole mašino, da sem lahko poslal kratek video mojega prihoda v Argentino ter tole besedilo. Slike na katerih sem slikan skupaj z zakoncema Gaser-Puntar (Andrejka in Adrian) pa bom poskušal poslati preko računalnika ali pa kar s telefona.

Andrejka Gaser Puntar in Miran

Sliki sta s Slovenske avenije v predmestju Buenos Airesa, kjer ima sedež tudi slovensko društvo Na Pristavi. V njem mladina že pripravlja vse za veliko novoletno zabavo, ki se je ne bom udeležil. Prvi dan novega leta imam zjutraj že obveznosti in kasneje tega dne tudi štart relija.

Adrian Gaser Puntar in Miran

Potovanje se je zelo vleklo saj sem sedel zraven dveh "obilnih" Rusov, ki sta bila zaradi zamujanja na letalo popolnoma potna in sta seveda posledično oddajala neprijeten vonj. Potovanje je trajalo do 11. ure dopoldne (smo 4 ure za časom pri nas doma), kateremu je sledilo še dve uri obveznih carinskih formalnosti. Brez težav sem zamenjal evre za argentinski peso. Tečaj je tu zelo ugoden za evre medtem, ko je slabši za ameriški dolar.

Miranov novinarski kotiček

Pri policijski kontroli na letališču sem imel na izbiro dve kontrolni točki: št. 13 in št. 14. Kaj mislite katero sem izbral? Vse je v znamenju 13. Sledila je pot do hotela, kamor sta me peljala Andrejka in Adrian, ki dela v bližnji bolnici. Očitno imam srečo saj sta me resno opozorila, da sedaj obstaja velika nevarnost, da človeka okuži komar z zelo nevarno boleznijo, ki pa ni malarija. Prvi tovrsten kontakt še kar preživiš, drugega pa zagotovo ne, ker sledi izkrvavitev. Več podrobnosti o tem mi bosta še povedala v naslednjih dneh. Komarjev je pa tu veliko, ker je ogromno vlage in temperature so tudi visoke. Slednje bo še bolj izrazito na severu kamor nas bo dirka vodila najprej. Mislim, da ni odveč povedati, da sem že kupil sprej proti komarejem.

Buenos Aires

Še isti dan sem bil povabljen na asada-piknik k Gaserjevim, ki živijo v predmestju Buenos Airesa. Slednje ima več kot tri milijone prebivalcev, kar je več kot šteje celotno prebivalstvo v Sloveniji. Sandi se je zelo izkazal kot asador-pekač, ostali člani družine in sorodstva pa so poskrbeli za ostalo vrsto prehrane. Piknik, ki je bil zelo sproščen je potekal v lepem slovenskem vzdušju. V torek popoldne, ko prispeta Thorsten Kaiser in Simon Baylacher (mehanika) gremo v pristanišče Lima po motorje. Vreme je trenutno zelo muhasto. Tja (cca 120 km) nas peljeta Andrejka in Adrian.




Lokalni telefon smo tudi že usposobili. Se vam še javim, ko bo priložnost. Sicer sem se že malo prilagodil časovni razliki in uspešno lovim ritem, kar bo zelo pomembno tudi na dirki.

Lep dan tudi vam, Miran

Pripravil Rajko Petek